Zavezovanje “allstark”

Ne morem verjeti, da je bila moja zadnja objava na blogu v mesecu maju. Za mano so pestri tedni, ki pa jih še ni konec. V tem času sem pridobila še eno diplomo – zame najpomembnejšo. Zdaj sem uradno diplomirana montessori pedagoginja za otroke od rojstva do treh let.

S prvim septembrom pa je med nami nova šolarka, ki nadaljuje s svojim raziskovanjem v montessori šoli. Zakorakali smo v čisto novo obdobje, ki se ga vsi zelo veselimo. Prehod v šolo ni bil težaven, vsaj zaenkrat ne. Velika T se je šole pravzaprav zelo veselila in nestrpno pričakovala prvi šolski dan. V prihodnjih prispevkih obljubim, da napišem kaj več o montessori šoli in zakaj smo se odločili za njo. Tokrat pa o Mali T in njenem zavezovanju “all stark”.

Mala T (4 leta) ima res močno željo po samostojnosti, že od nekdaj. Pri tem jo res spodbujamo in podpiramo. Spomladi ji je očka kupil “all starke”. Takrat sem bila malo nejevoljna, češ, saj se tako ne bo mogla povsem sama obuti in na ta način ne sledimo montessori načelu: “Pomagaj mi, da naredim sam.” Do sedaj je obuvala čevlje, ki si jih je zapela bodisi s paščki na ježka ali paščki na kovice in si tako samostojno obula čevlje brez pomoči. Zdaj pa naj bi obuvala supergice, ki si jih še ne zna zavezati. Naj tu dodam, da nama obema ni problem zavezovati vezalk, tu gre za nekaj drugega. Gre za krepitev dobrega občutka o sebi, o svojih sposobnostih in samozaupanju. Več si lahko preberete v prispevku, ki je že bil objavljen na podobno temo.

Mala T je bila v nasprotju z mano nad supergicami navdušena, tako so “allstarke” ostale v uporabi. V bistvu so bile njena najljubša obutev čez poletje in hkrati vaja v zavezovanju pentlje. Vsakokrat sem bila presenečena, kako vztrajna je bila pri zavezovanju. Bila je očitno v občutljivem obdobju za zavezovanje pentlje in tako sem izkoristila krasno priložnost, da se nauči te spretnosti iz svojega lastnega interesa in želje. Zato sem razumela, da potrebuje ponavljanje in svoj čas, da to osvoji. Najprej se je naučila narediti normalen vozel – to ji je uspelo kar hitro.

V času med junijem in avgustom, pa je vedno, ko jih je obuvala tudi povadila zavezovanje pentlje. Sprva je oblikovala prvo pentljo, običajno se ji je zataknilo pri drugi, kar je res najtežji del.

Vedno je poskušala kakšnih pet do deset minut, potem me je prosila, če ji lahko zavežem. Če sem ji hotela kdaj, ko se nam je res mudilo, zavezati vezalke kar jaz, se je pritoževala. Vedno, ampak res skoraj vedno sem zavestno zelo počasi in nazorno zavezovala, da je lahko čim bolje videla, kako to naredim. Tudi, ko sem si zavezovala svoje čevlje in me je pri tem opazovala, sem to naredila zelo počasi. In potem eno popoldne na morju, ugotovimo, da mala T naredi pentljo. Prvo pentljo pa ni naredila na “allstarkah”, ampak na traku očijeve trenirke. Seveda trak je bil dovolj dolg, da je lahko drugi del vezalke speljala čez, da je nastal še drugi del krila. In ko je to šlo, je šlo tudi na vezalkah.

Tako mi je dala misliti, da bi se zavezovanja lahko lažje naučila na kakšnem večjem traku, kar je logično, saj bi tako imela daljši trak in bi drugo pentljo lažje potegnila čez. Poleg tega na večjem traku bolj nazorno vidi način zavezovanja. Podoben način učenja zavezovanja pentlje sem kasneje videla na spletu, ko sem malo brskala po njem, kako se otroci učijo zavezovanja čevljev. V montessori okoljih pa imajo posebne okvirje za zavezovanje. Doma se mi ni zdelo potrebno, da bi to imeli. Vadila je na oblačilih in obutvi.

V resnici nisem imela nobenih pričakovanj, kdaj naj bi mala T osvojila zavezovanje čevljev. Velika T je zavezovanje osvojila pri petih letih in zdaj Mala T pri štirih. Torej, starši pozor!  Ne kupovati predolgo zgolj čevljev na ježka. Otroci vas lahko presenetijo, kako z veseljem bodo povadili zavezovanje vezalk in se tega mimogrede naučili. Nekako so ti čevlji kar potuha in že je otrok v šoli, učiteljica pa se čudi, kako otrok ne zna zavezati vezalk.