Na podlagi opazovanj lastnih otrok, dognanj ustanoviteljice pedagogike montessori dr. M. Montessori, izobraževanj in izkušenj z drugimi otroci, lahko z znanjem pedagogike montessori opredelim 7 značilnosti majhnih otrok.

POSLANSTVO

Majhen otrok ima skrivnosten načrt za svoj razvoj. Ta ga vodi in pri sledenju temu načrtu je otrok lahko zelo neustavljiv. Če ga pri tem oviramo in skušamo prisiliti, da začne delovati po našem načrtu, se bo začel boriti proti nam. To je njegov način, kako zaščititi samega sebe. Boj je lahko očiten ali bolj prikrit, agresiven ali bolj pasiven. V boju bo verjetno zmagal odrasel, a otrok bo postal le šibka različica tistega, kar bi lahko bil, odrasel pa bo izčrpan.

SRKAJOČI UM

Majhen otrok ima posebno obliko uma. Ta mu v prvih letih omogoča, da vse vtise okoli sebe srka vase kot goba – naše načine obnašanja, izražanja čustev, veselje, prepir, pozdrav ... Otrok se vsega nauči, ne da bi sploh zavedal, da se uči. Izkušnje, vtisi, znanja, ki jih otrok sprejema v tej fazi nezavednega so v njem zakoreninjeni veliko bolj trajnostno, kar je kasneje naučeno zavestno in z namernim naporom.

Vsaka osebna poteza, ki jo vsrkamo kot otroci, ostane za vedno. Čeprav bi se ji kasneje skušali razumsko odpovedati, je nekaj vendarle še ostane v naši podzavesti. Kajti ničesar, kar se je izoblikovalo v otroštvu, kasneje ne moremo popolnoma izbrisati. … Kar je otrok vsrkal, ostane končna sestavina njegove osebnosti. (M. Montessori, Srkajoči um, str. 98)


OBČUTLJIVO OBDOBJE

Otrok je v nekem strnjenem času posebej dojemljiv za določene dražljaje v okolju do te mere, da ostali dražljaji stopijo v ozadje. Te občutljivosti otroku pomagajo, da iz kompleksnega okolja izbere, kar potrebuje za svoj razvoj. Obdobje fokusiranega interesa je enkratno in se nikoli več ne ponovi. To obdobje prepoznamo po tem, da ima otrok poseben interes za določeno delo, da to delo večkrat ponavlja in po tem ni utrujen, ampak srečen. Vrste občutljivih obdobij so: občutljivo obdobje za gibanje, red, odvajanje od plenic, pisanje, risanje, branje, za majhne predmete in še mnogo drugih.

ŽELJA PO SAMOSTOJNOSTI

Otrok ima močno željo po samostojnosti in težnjo, da nekaj želi narediti sam. Ko shodi ta želja še narašča. Dvoletnika boste pogosto slišali: Sam bom. Tudi če se že zelo dolgo trudi obuti si čevelj, se zelo razburi, če mu ga skušate obuti vi. Ne vztrajajte, da ga boste obuli, ampak mu pomagajte, da bo to naredil sam.

LJUBEZEN DO GIBANJA, RAZISKOVANJA IN DELA Z ROKAMI

Otrok je najbolj srečen, ko ima kaj v rokah, vedno želi kaj prijeti, se česa dotakniti. Odrasli pa se bojimo, da bo kaj uničil, zato jim vedo branimo, da bi se dotikali naših stvari. Otrok potrebuje okolje, v katerem se bo lahko dotikal stvari in okolje, kjer je zanj dovolj spodbud za njegov razvoj. Če se naših stvari ne sme dotikati, mu pripravimo tiste, s katerimi se bo lahko igral. Okolje po metodi montessori otroku nudi svobodo gibanja in raziskovanja.

ŽELJA PO BLIŽINI, POSNEMANJU IN VKLJUČENOSTI

Otrok z veseljem opere krompir, nareže bučko, pomaga pomiti posodo, pripravi mizo za kosilo … Mi, starši mu moramo dati možnost, da to naredi.


ŽELJA PO REDU

Otrok kaže strastno potrebo po redu stvari v prostoru in času. Nered ga vznemirja, red pa mu pomaga pri orientaciji v okolju. Otrok ima rad red, ta mu daje občutek varnosti in gotovosti.