Tokratni prispevek je nadaljevanje članka “Povej mi, kaj se začne na M…”, v katerem je bilo govora o tem, kako otrok prepozna prvi glas. Nekaj vas je spraševalo po tem,  kako otrok prepozna zadnji in srednji glas. Tudi tokrat sem k sodelovanju povabila montessori pedagoginjo za otroke v starosti 0-6 let.

Igre z glasovi za končni in srednji glas

Sama svetuje, ko otrok sliši prvi glas v besedi, gremo lahko na naslednjo stopnjo- končni glas. Navaja nekaj primerov iger z glasovi, kjer z otrokom iščete končni glas:

  1. Na mizo postavimo 3 predmete, ki se začnejo na enak glas, končni pa je drugačen (ključ, kolo, kava). Rečemo: “Iščem nekaj, kar se začne na “k” in konča na “a”. Otrok pokaže na kavo. Če se otrok zmoti in reče kolo, mu prijazno odgovorimo: “Kolo se res začne na “k”, konča pa se na “o”. Jaz pa iščem nekaj, kar se začne na “k” in konča na “a”.
    Tudi to igro potem razširite na širše okolje. Zanimivo se je to igro igrati, ko čakate na kosilo: “Na mizi je nekaj kar se začne na “j” in konča na “a”. Kaj je to? Juha”.
  2. Potem pa lahko iščete samo zadnji glas. Ko kuhate z otrokom: “Na pultu vidim nekaj, kar se konča na “č”. Vrč”.
    Veliko idej najdete tudi na sprehodu, v otroški sobi, v čakalnici pri zdravniku ipd.

Otrok je star približno 3 leta in pol. Starost sicer ni bistvena. Vseeno kdaj začnete, važno je, da je otrok že osvojil predhodne stopnje, ki so opisane v članku “Povej mi kaj se začne na M”.

Ko otrok že sliši prvi in zadnji glas v besedi, nadaljujemo z iskanjem srednjega glasu. Nekaj primerov iger za srednji glas:

  1. Za začetek izberemo kratke besede: nit, kit, oko, luč, rak…Lahko imamo male predmete, sliko predmeta ali pa brez pripomočkov in otroku samo povemo besedo.
    V roki npr. držim nit in rečem otroku: “Poglej, kaj imam v roki.” Sprašujemo otroka: “Nit se začne na? “n”. Konča se na? “t”. Poslušajva sedaj vse glasove, ki jih slišiva”. Počasi izgovorim nit in rečem: “Za “n” slišiva?” Otrok odgovori “i”. Če ne sliši takoj, potem počasi izgovorite še enkrat. Ko ugotovi srednji glas, lahko počasi črkujeta in še enkrat ponovita vse glasove v besedi. Rečete: “Sedaj poznava vse glasove v besedi nit. Poiščiva vse glasove še v besedi rak, luč, noč, oko…”.
  2. Nato pa preidite na daljše besede. Najprej s štirimi črkami, petimi itd.

Zadnja stopnja pa je, da izberemo glas, otrok pa najde čim več besed, ki vsebujejo ta glas. Npr: “Poišči čim več besed, ki imajo glas “u”. Ura, muca, kuhar, luč, …”

Predlogi iger z glasovi so povzeti po knjigi  “Read & Write”, avtorja Lynne Lawrence.

Naša izkušnja

Z malima se igro glasov igramo predvsem v avtu in tudi na sprehodu (Rečem: “Vidim nekaj, kar se začne na “a”…Kaj je to?”), malo manj pa doma, saj je Mali T ta igra bolj zanimiva, če je v igro vključeno dogajanje okoli nje. Ne pritegne je ta igra toliko, če sediva za mizo in iščeva predmete, ki se začnejo na določen glas. Z Malo T sva še pri iskanju prvega glasu. Velikokrat pove napačen predmet, vendar ji vedno odgovorim, v smislu: “Ja, semafor se začne na “s”, na “a” pa se začne avto”.  Zdaj je že nekajkrat povedala pravilen začetni glas ali poiskala pravi predmet, ne vem, če čisto slučajno ali pa je že začela slišati prvi glas v besedi. To, da otrok prepozna prvi glas, lahko traja kar nekaj časa. Mislim, da je nekje dva meseca, od kar sva začeli s to igro…

Velika T, glede na to, da piše, prepozna vse glasove v besedi. Vseeno pa ji je  ta igra še zmeraj zanimiva in se jo rada igra. Z njo pa na sprehodu iščeva srednji ali končni glas. Za razliko od Male T zelo rada poseže tudi po dejavnosti  v zvezi z glasovi, ki ji jo pripravim. En tak primer materiala (tega je pripravila moja prijateljica) je spodaj, ko otrok razvršča predmete v škatlice glede na to, kje vsebujejo črko “k”, na začetku, sredini ali na koncu.
začetni_srednji_končni_glas

začetni_srednji_končni_glas_T
Zanima me, kakšna pa je vaša izkušnja pri teh igrah?

2 komentarja

    • montessori doma

      Nataša pozdravljeni,

      najlepše se vam zahvaljujem za vaš izčrpen komentar. Sem ga bila prav vesela. Prav to je neverjetno, ker so otroci pri tej starosti tako zelo odprti za znanje. V bistvu so ga prav lačni. Meni se zdi prav, da prisluhnemo njihovim interesom in jim približamo znanje preko igre.

      Lep pozdrav.

    • Nataša

      Že od začetka spremljam vaš blog in me zelo navdušujejo vaše ideje. Res vse pohvale. Tudi sama sem prebrala nekaj knjig o montessori metodi in priznam, da marsikaj z veseljem uporabim pri delu v šoli. Upam, da se starši (pa tudi vzgojitelji/učitelji) opogumijo in uporabijo vaše ideje že pri predšolskih otrocih. Na lastni izkušnji vidim, kako zelo dojemljivi so otroci v predšolskem obdobju. Moj sin je star 4 leta in pol in je že vseskozi zelo radoveden fant. Kar nekaj materialov iz področja matematike sem naredila sama, ko so ga začele zanimati številke (nekje od 2 let in pol naprej). Bila sem navdušena in hkrati presenečena, kako zanimivo se mu zdi »učenje«. Vse kar delava je spontano, preko igre in oba se zelo zabavava. Tudi on je že nekaj časa v obdobju glasov. Prvi in zadnji glas prepozna brez težav, srednjega le v kratkih besedah. Želi si pisati, a vseh črk si še ni zapomnil, prav tako se mu ustavi, ker ne prepozna še vseh glasov, kako si sledijo. Večkrat si pomagava s stavnico potem pa sam zapiše. Tudi pri nas se največkrat ta igra dogaja v avtu in na sprehodu. Njemu se zdi to tako zanimivo, da iščeva nekaj kar vidiva, da se to odvija skoraj vsak dan. Če ne bi na lastni izkušnji to doživela, verjetno ne bi vedela, da jim je to tako všeč.
      Igro glasov ste res super opisala in priporočam vsem, da se igrate to s svojimi otroki. V šoli jim bo tako veliko lažje. Super se bodo počutili, ker bodo že marsikaj znali (tudi s področja matematike). Ne bojte se, da jim bo dolgčas, učiteljica jih bo že primerno zaposlila s kakim drugim izzivom. Super pa je, da učiteljici poveste, kaj vaš otrok že vse zna ob vstopu v šolo. V številčnem razredu namreč ne moreš že na začetku ugotoviti predznanje vseh otrok, pa tudi otroci se nekako prilagodijo sistemu poučevanja. A če že veliko zanjo, se kaj kmalu začnejo dolgočasiti in jim šola ni več izziv. V resnici pa bi morala šola zbujati radovednost in zaposliti »male možgančke«…

Zapišite vaš komentar

3 + 7 =